Zaključil se je štiriletni evropski projekt CODECS – Maximising the CO-benefits of agricultural Digitalisation through conducive digital ECoSystems.
Projekt je raziskoval, kako lahko digitalizacija prispeva k okoljsko, ekonomsko in družbeno bolj trajnostnemu kmetijstvu ter pod katerimi pogoji se njene pričakovane koristi tudi uresničijo. Partnerji so digitalne rešitve preizkušali v 20 živih laboratorijih, njihovo uporabo pa prikazali na 64 demonstracijskih dogodkih v 17 državah. Dogodkov se je udeležilo več kot 2.000 kmetov, svetovalcev, raziskovalcev, študentov, oblikovalcev politik in ponudnikov tehnologij. Delovanje tehnologij so preverjali neposredno na kmetijah ter z metodami CODECS ocenjevali njihove ekonomske, okoljske in družbene učinke. Tako so pridobili vpogled v koristi, stroške in ovire posameznih rešitev.
Slovenski živi laboratorij: vinogradništvo in čebelarstvo
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, je koordinirala slovenski živi laboratorij, v katerem sta kot demonstracijski kmetiji sodelovali Hiša vina Doppler in Čebelarstvo Cesar. Digitalne rešitve smo preizkušali v dveh različnih okoljih: pri upravljanju vinograda z razgibanim terenom in raznolikimi mikroklimatskimi pogoji ter pri spremljanju čebeljih panjev na oddaljenih lokacijah.
V vinogradu Hiše vina Doppler smo vzpostavili omrežje IoT-senzorjev za spremljanje mikroklime, vlažnosti tal, padavin in omočenost listov. Podatki se prek omrežja LoRaWAN prenašajo na spletno platformo in so dostopni tudi v mobilni aplikaciji. Vinogradnica jih uporablja za načrtovanje opravil in pravočasno izvajanje ukrepov za ekološko obravnavo trte.
Končna okoljska analiza varstva enega hektarja vinograda v obdobju enega leta je pokazala, da se je število škropljenj zmanjšalo, posledično so se poraba sredstev za varstvo rastlin in vode ter čas škropljenja zmanjšali za približno 18 odstotkov. Manjša uporaba traktorja je pomenila tudi manjšo porabo goriva in s tem prispevala k zmanjšanju okoljske obremenitve.
Mihaela Krsnik Kopše iz Hiše vina Doppler je praktično vrednost rešitve povzela z besedami:
»Na račun tega lahko bistveno zmanjšamo nanos škropiv, kar je danes zelo pomembno, tako stroškovno kot zaradi onesnaževanja.«
Pozitiven rezultat je pokazala tudi ekonomska analiza. Ocenjena začetna naložba v senzorsko infrastrukturo je znašala približno 3000 evrov, letna neto korist zaradi manjšega obsega dela in porabe vhodnih sredstev pa približno 1000 evrov. Naložba se je v analiziranih scenarijih izkazala kot ekonomsko upravičena tudi ob krajši življenjski dobi opreme.
V Čebelarstvu Cesar smo preizkusili z internetom povezane tehtnice za panje, ki čebelarju po mobilnem omrežju pošiljajo podatke o teži panja, temperaturi, vlagi in vremenskih razmerah. Ker so čebelnjaki na treh med seboj oddaljenih lokacijah, daljinsko spremljanje omogoča boljše načrtovanje obiskov, hitrejše odzivanje na spremembe ter manj nepotrebnih poti. Refraktometer in merilnik električne prevodnosti medu pa omogočata, da čebelar del analiz opravi neposredno na lokaciji.
Družbena analiza je v obeh primerih izpostavila predvsem bolj informirano odločanje, lažje obvladovanje tveganj, manj rutinskih pregledov in več časa za druga opravila. Hkrati je potrdila, da so za uspešno uporabo digitalnih rešitev nujni ustrezno digitalno znanje, zanesljiva povezljivost, zaupanje v tehnologijo in dostopna tehnična podpora.
Skupno sporočilo obeh primerov je, da koristi ne izvirajo iz tehnologije same, temveč predvsem iz sprememb kmetijskih praks, ki jih omogočajo kakovostni in relevantni podatki.
Orodja in znanje, ki ostajajo po zaključku projekta
UL FE je skupaj s projektnimi partnerji sodelovala pri razvoju dveh spletnih orodij za vrednotenje učinkov digitalizacije na ravni kmetije. Okoljski kalkulator na izbranih primerih iz živih laboratorijev primerja okoljske vplive kmetijske prakse pred uvedbo digitalne rešitve in po njej. Uporabnik lahko spreminja ključne podatke ter spremlja, kako se spremembe v načinu kmetovanja odražajo v različnih okoljskih kazalnikih. Ekonomski kalkulator na podlagi začetne naložbe, letnih stroškov, pričakovanih koristi in obdobja uporabe oceni, ali se naložba v digitalno tehnologijo finančno izplača. Obe orodji sta dostopni v spletni zbirki orodij CODECS.
Rezultati slovenskega živega laboratorija so predstavljeni v objavah: IoT Applications in Viticulture: A Case Study on Sensor Network and Data-Driven Vineyard Management opisuje senzorsko omrežje in podatkovno podprto upravljanje vinograda Hiše vina Doppler. Članek Framework Proposal for Assessing the Sustainability Impacts of IoT-Enabled Disease Management in Viticulture na istem primeru predstavlja način, kako prihranke vode, sredstev za varstvo rastlin in delovnega časa ovrednotiti z okoljskega, ekonomskega in družbenega vidika. Članek Leveraging IoT Technologies for Smart Hive Management and Sustainable Beekeeping predstavlja uporabo povezanih panjskih tehtnic in drugih merilnih naprav pri upravljanju čebelnjakov na oddaljenih lokacijah.
Rezultati in izkušnje živih laboratorijev so predstavljeni še v povzetkih predstavljenih praks in digitalnih zgodbah živih laboratorijev. Metodološki priročnik CODECS razloži metode in orodja za ocenjevanje ekonomskih, okoljskih in družbenih vplivov digitalizacije kmetijstva. Namenjen je raziskovalcem, svetovalcem in oblikovalcem politik kot podpora pri načrtovanju, vrednotenju in usmerjanju digitalizacije kmetijstva.
Več na spletni strani CODECS.
