Gornja Radgona, 27. september 2018 – Poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič (SLS/EPP) in ostali sodelujoči udeleženci včerajšnjega omizja »Pametne vasi – sodobno kmetijstvo in kakovostno bivanje na podeželju v dobi digitalizacije«, ki je potekalo v okviru 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni, so predstavljal priložnosti, ki jih za razvoj slovenskega in evropskega podeželja prinaša gibanje za pametne vasi. Na omizju o novih tehnologijah in konceptu za ohranjanje podeželja so o lastnih izkušnjah in praksah, ki temeljijo na inovativnosti, sodelovanju, podjetnosti in partnerstvu ter regulatornem okviru za spodbujanje prehoda v »pametno podeželje« spregovorili evropski poslanec Tibor Szanyi (S&D, Madžarska), državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) mag. Tanja Strniša, dr. Emilija Stojmenova Duh s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Marko Zevnik, direktor Zavoda Sopotniki – za prostovoljne prevoze starostnikov na podeželju, direktor podjetja Ino Brežice Aleksandar Cvetanovski in Matjaž Šteblaj, direktor Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva Pametna mesta in skupnosti.
Po uvodnemu nagovoru direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca, ki je izrazil dobrodošlico gostom in izpostavil pomen modernizacije podeželja ter prenosa znanja na mlajše generacije, ki bodo tehnološke novosti znali spraviti v življenje, je Bogovič dejal, da pametne vasi nedvomno sodijo v okvir dogajanja letošnjega sejma AGRA, ki daje glavni poudarek mladim kmetom kot nosilcem sprememb. »S kolegom Tiborjem Szanyijem sva združila moči pri zagotavljanju sredstev za podporo projektu Pametne vasi, zato me še toliko bolj veseli, da je danes z nami. Pomembno je, da sodelujemo, da združimo projekte, ideje, da na nek način naredimo sinergijo. Ker v Sloveniji k sreči ni takšne hude ločnice med podeželjem in mesti, imamo priložnost narediti Slovenijo za vzorčni primer uspešne pametne vasi,« je uvodoma izpostavil Bogovič in dodal, da projekt pametnih vasi odgovarja na izzive, kot so hitra rast svetovnega prebivalstva, selitev v mesta, urbanizacija, globalizacija svetovnega gospodarstva, pospešena poraba virov. Izpostavil je tudi, da so za izvajanje sprememb ključni njihovi nosilci – pametni ljudje, katerih je v Sloveniji in EU veliko. »Zato bova s kolegom Szanyijem nadaljevala zastavljeno delo in povezovala vse in vsakogar, ki lahko s svojem znanjem, spretnostjo in razgledanostjo prispeva k boljšemu življenju sedanjih in prihodnjih generacij,« je zaključil Bogovič.
Tibor Szanyi, evropski poslanec (S&D), Madžarska: »Glavni pomen pametnih vasi so ljudje. Ne gre samo za kmetijstvo ali za razvoj podeželja, ampak, da ljudje živijo bolje. Trije glavni izzivi so za izpostaviti: okolje, mobilnost in znanje. Zavedamo se, da je kmetijstvo glavni vir onesnaževanja. Kako omejiti ta velik vpliv? Precizno kmetijstvo igra pri tem zelo veliko vlogo in pametne vasi so eno glavnih orodij za njegovo širšo uporabo. Mobilnost: Kako zagotoviti, da se bodo ljudje prosto gibali med sabo, a z minimalnim onesnaževanjem okolja? Evropska unija se močno zaveda, kako pomembno je omejevanje vseh vplivov, ki obremenjujejo naše življenjsko okolje. Zato pri projektu pametnih vasi težimo k sloganu: promovirati električni priključek na vsaki domačiji. In tretji izziv – izobrazba in znanje. Graditi moramo na tem, da bodo vzpostavljene vsem dostopne možnosti usposabljanja v lokalnih območjih. Vidim veliko možnosti, in moja velika želja je, da bi se izkoriščali vsi tehnološki napredki za vse državljane, da ne bo več ločnice med mestom in podeželjem na tem področju. Želim, da s Francijem nadaljujeva in dokončava ta projekt!«
Mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Na srečanju kmetijskih ministrov in mladih s podeželja smo videli nujno sinergijo usklajenega delovanja. Zavedamo se, kako zelo pomembno je preseči vrzel med mestom in vasjo. Življenje na podeželju je privlačno, zato pa ne sme zaostajati za sodobnimi pridobitvami prebivalcev v mestih. Podeželje že zdavnaj ni samo kmetijstvo, a za preživetje potrebujemo hrano, ki se tam prideluje. Zato je zmanjšanje vplivov na okolje ključno, česar pa ni mogoče doseči brez sodobnih tehnologij. Konceptov ni mogoče razvijati brez sodelovanja, zato je nujno, da za krepitev projektov kot so pametne vasi, povežemo več resorjev in na zadeve gledamo celostno.«
Dr. Emilija Stojmenova Duh, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani: »Pametne vasi so eden mojih najlepših projektov, saj lahko sodelujem z mnogimi odličnimi posamezniki. Ključno vprašanje, ki se nam postavlja je, kako izkoristiti sodobne tehnologije za zaustavitev procesa izseljevanja mladih s podeželja v mesta. S projektom pametne vasi delamo na tem s t. i. živimi laboratoriji. Razvijamo nove poslovne modele, delamo na digitalni preobrazbi, ponujamo pomoč občinam pri pospeševanju digitalizacije. V Sloveniji imamo ogromno znanja in izkušenj, s sodelovanjem nam lahko uspe veliko. Digitalizacija pomeni znanje, zaupanje in veščine. Pametne vasi so tek na dolge proge, za kar pa potrebujemo pametne ljudi, pametne skupnosti, pametna mesta, pametne odločitve in pametno državo, ki pametno sodelujejo v skupno dobro.«
Marko Zevnik, Zavod Sopotniki – za prostovoljni prevoz starostnikov s podeželskih območij: »Na podeželju ni taxi prevozov, zato smo začeli s konceptom brezplačnega ponujanja prevozov starostnikov, ki temelji na prostovoljskem modelu. Starostniki ostajajo ujetniki svojih stanovanj, zato jim s ponujanjem prevozov po opravkih omogočamo podaljševanje časa njihove samostojnosti, omogočamo socialno integracijo in občutek sprejetosti. S tem jim omogočamo aktivno in kakovostno preživljanje starosti. Skupaj s tako prostovoljsko dejavnostjo gradimo upanje, da je lahko: »Človek človeku sopotnik.«
Aleksandar Cvetanovski, direktor podjetja Ino Brežice: »Tehnološke inovacije in spremembe niso same sebi v namen, ampak orodje za doseganje ciljev. Z našimi mulčerji z aktivnim nadzorom vibracij zmanjšujemo obrabo materiala in hkrati zbiramo podatke o terenu, ki se lahko pošiljajo neposredno nadzornemu organu. S pametnimi trosilniki s pomočjo GPS tehnologije zagotavljamo željeno in natančno gostoto doziranja gnojila v kg/ha površine. Naši proizvodi tudi sledijo ciljem ekološke pridelave hrane. Ponosni smo na 60 let kakovosti, inovativnosti in odličnosti.«
Matjaž Šteblaj, direktor Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva Pametna mesta in skupnosti: Mi smo partnerstvo med podjetji, raziskovalci, državo in državljani. Izvajamo strategijo pametne specializacije S4, ki predstavlja izvedbeni načrt za prehod v visoko produktivno gospodarstvo. Njeni ključni cilji so dvig dodane vrednosti na zaposlenega, izboljšanje konkurenčnosti na globalnih trgih s povečanim obsegom znanja in tehnologij v izvozu Slovenije, dvig podjetniške aktivnosti idr. Naša ključna vrednota je sodelovanje – če stopiš skupaj, potem lahko sploh kaj narediš. Za izpolnitev zastavljenih ciljev, si želimo tudi sodelovanje s projektom pametnih vasi. Slovenija je ena velika vas. Trudimo se, da bo ena velika in pametna vas.«