Vsak se lahko nauči programirati in ustvarjati!

Oktobra se je po celotni Evropi odvijal že šesti Evropski teden programiranja. V sklopu te iniciative je potekal tudi  Slovenski teden programiranja oziroma Code Week, v sklopu katerega  so se letos med 6. in 21. oktobrom odvijale poučne in zanimive delavnice na temo spodbujana in učenja digitalnih veščin, še zlasti programiranja. Letošnjemu dogajanju se je kot partner pridružila tudi FabLab mreža Slovenija, ki jo koordinira Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani.

Rezultat plodnega sodelovanja je dogajanje, ki je potekalo pod sloganom Everyone can code and be creative in so ga podprli Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Združenje delodajalcev Slovenije ter podjetje Google; slednje tudi finančno. Tri otvoritvene delavnice je podprla tudi pobuda Meet & Code, ki jo podpira podjetje SAP.

V sklopu dogajanja sta bila organizirana dva večja dogodka – osrednji otvoritveni dogodek, ki se je 6.10. odvijal na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani vzporedno pa je potekal tudi v drugih krajih v Sloveniji, in zaključni dogodek, ki je 18.10. potekal na II. gimnaziji Maribor. Ob tem je bila izvedena tudi serija posameznih delavnic, ki so bile organizirane širom Slovenije (v Kopru, Kranju, Mariboru, Krškem, Celju in Ljubljani). Izvedbi delavnic so se pridružili tako partnerji FabLab mreže (MakerLab, Mladinski tehnološki center 404, Simbioza Genesis, spreten.si, KREATORLAB, FOV UM, Klub OpenLab, Mestna knjižnica Kranj, BSC Kranj, FabLab Stikalnik Krško, RC Novo mesto, ŠC Novo mesto, UIP), kot tudi ostali izvajalci ki verjamejo v pomembnost digitalnih veščin za prihodnost (Društvo računalniški muzej, RampaLab, IJS, Slovensko društvo ljubiteljev kemije, CodeCatz, LPVO FE UL).

V sklopu Everyone can code and be creative je bilo organiziranih 27 delavnic, ki se jih je udeležilo okrog 300 otrok in mladih. Najbolj izrazita ciljna publika so bili sicer mladi, stari med 12 in 18 let, na delavnicah pa so sodelovali tudi starejši in mlajši udeleženci. Organizirane vsebine so se osredotočale na področja, ki so tako ali drugače povezana z digitalnimi veščinami in področjem računalništva. Mladi so tako lahko preizkusili »stare« računalnike in spoznali igrice svojih staršev, kako sodobne tehnologije uporabiti v kemijskih preizkusih, kako Raspberry Pi uporabiti kot zvočnik ali kako s programiranjem »oživiti« lego robote. Delavnice so osvetlile tudi tako aktualne tematike kot je tehnologija veriženja blokov (blockchain) in delovanje žensk v širokem spektru znanstvenih in tehničnih poklicih.

Odzivi tistih, ki so jih delavnice pritegnile so bili zelo pozitivni; zadovoljni so bili tako starši kot tudi otroci in mladostniki. Mateja, mama 7-letnice je poudarila, da je za prihodnost pomembno, da »otroci v taki starosti spoznajo osnovne veščine programiranja, predvsem pa spodbujam dekleta, punce, da ni inženirstvo samo za fante, ampak tudi za njih.« Udeleženci so potrdili, da se naslednje leto dogajanju spet pridružijo. Nejc in Jure iz Kranja sta pojasnila, da ju je »spodbudila mami, ki se ji je zdela delavnica zanimiva in je bila vesela, da ta poteka v bližini – ne samo v Ljubljani. Zanimivo je bilo, prideva tudi naslednje leto.« Pozitivni odzivi vseh strani so spodbuda za nadaljnje delovanje.  Še zlasti pomembno pa je upoštevati spoznanje, kako pomembno je, da imajo dostop do tovrstnih dogodkov tudi mladi v manjših krajih.

Digitalne veščine postajajo del nujne opreme za delo in življenje v prihodnosti. Uspešnost in obiskanost izvedenih delavnic dokazujeta, da tudi v Sloveniji vedno bolj prepoznavamo pomembnost zgodnjega učenja in vključevanja izobraževanj na tem področju. Najpomembnejši odtis v celotnem dogajanju so pustili obiskovalci in udeleženci, ki so z vprašanji o tem kdaj lahko spet pridejo na delavnice opozorili na vsesplošno zanimanje ter spodbudili razmislek o načrtovanju podobnih dogodkov v prihodnosti.