Navidezna resničnost je tako priložnost kot morebitna past

Tehnologija navidezne in obogatene resničnosti ponuja obilo možnosti za razvoj in napredek, vendar pa je treba paziti, da bo ostala zgolj orodje, ki služi ljudem, in ne da bodo ljudje služili tehnologiji, je eno od sporočil okrogle mize ob četrtkovem odprtju laboratorija za navidezno in obogateno resničnost v ljubljanskem tehnološkem parku.

Sogovorniki so se strinjali, da je navidezna resničnost tehnološko že dovolj dobra, seveda pa je treba doseči še nekaj napredka, predvsem na področjih haptike oziroma dotika, zaslonov in nosljivosti.

Po besedah Jožeta Gune z ljubljanske fakultete za elektrotehniko bi lahko v precej bližji prihodnosti, kot bi predvidevali, doživeli prenos vsebin z mobilnih naprav, kot jih poznamo danes, na nekakšne vizirje.

Tudi Marko Cafnik iz XR skupnosti Slovenije verjame, da »smo prišli do točke, ko se je ta tehnologija razširila med vse nas«, v prihodnosti pa pričakuje spremembe v smeri razbremenitve rok, se pravi, da bo tehnologija temeljila na zaznavi premikov pogleda in glasovnih ukazih.

Kljub temu pa se po Gunovih besedah poraja vprašanje, kaj z vsemi temi tehnologijami, čeprav je bil tudi na tem področju storjen napredek. »Če primerjam število zanimivih aplikacij pred dvema letoma in danes, je razlika ogromna. Takrat sta bili recimo dve, zdaj pa govorimo o trimestnih številkah,« je dejal.

Privede lahko do pretirane uporabe oziroma zlorabe

Seveda pa dostopnost in razširjenost tehnologije prinaša tudi pasti oziroma morebitne nevarnosti za uporabnike, kot sta asocialnost ali pretirana uporaba oziroma zloraba tehnologije navidezne resničnosti.

»Če bomo preveč živeli v navideznih svetovih, morda v resničnem sploh ne bomo znali več živeti,« je črn scenarij izpostavil Andrej Somrak iz podjetja Newreality.

Vendar pa, tako Mladen Ljubišić iz podjetja 505VR, tehnologija navidezne in obogatene resničnosti vendarle še ni napredovala do te mere. Po njegovem mnenju je trg zanjo trenutno v fazi inovacij ali pa zgodnjih uporabnikov, »še precej pa bo trajalo, da pridemo do masovnega trga«.

Ne glede na to pa družba potrebuje pogovor o »vsebinah, ki so za nas pomembne« je dejal Cafnik, tako on kot Guna pa sta poudarila pomen izobraževanja in osveščanja. »Morda kot inženirji tudi tako, da delamo etične rešitve,« je poudaril Guna.

»Mislim, da potrebujemo takšno debato in debato o tem, kako družbo kot celoto usmerjati v pravo smer, se pravi odgovorno. Ostalo bo šlo svojo pot po takšnih in drugačnih krivuljah,« pa je dejal Cafnik.

Novica je povzeta po portalu Dnevnik.si